KO SE ZDRUŽI PRIJETNO S KORISTNIM
je misel, ki prav gotovo velja za naša prednovoletna srečanja, ki jih v okviru Društva MSBZT Gorenjske organiziram kot predsednica Sekcije upokojenih članov društva. 12.12.2018 smo se v velikem številu ponovno zbrali v Brunarici Štern, na Kokrici pri Kranju.
Po izrečeni dobrodošlici s pozdravnimi mislimi, ko si zaželimo vse najboljše v prihajajočem novem letu – pa smo tokrat te naše dobre želje namenili najbolj ranljivi skupini bolnikov. Nepokretnim bolnikom, ki jih naše poklicne kolegice negujejo v domovih starejših. Smo medicinske sestre, za nami so dolgoletne delovne izkušnje in se dobro zavedamo, kaj pomeni za zdravstveno nego takega bolnika predpisan standard Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po katerem ima bolnik pravico do 3 plenic na dan. Smo člani Zbornice - Zveze, katere člani z različnimi znanstveno-raziskovalnimi deli, z vsebinami na strokovnih izobraževanjih in v predpisanih standardih na področju zdravstvene nege in oskrbe, zagotavljajo kakovostno in posledično varno zdravstveno nego, ki jo standard 3 plenic na dan prav gotovo ne zagotavlja. Če že odmislimo vse svoje strokovno znanje o posledicah stalnega pritiska na vlažno in toplo kožo ležečega bolnika/oskrbovanca, ki ga ponuja daljše ležanje v ponesnaženi plenici, ne smemo prezreti, kako se ob vsem tem počuti odrasel človek. Zato je prav, da smo glas vseh tistih ljudi, ki si zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morejo pomagati. Ker pa želimo, da naš glas slišijo tudi drugi, smo udeleženci srečanja podpisali listo, s katero želimo s strokovnega in človeškega vidika opozoriti na neustrezen standard ZZZS.
V nadaljevanju srečanja je sledil kratek pregled dela našega društva, ki ga je podala predsednica društva, ga. Alenka Bijol in podelitev zahval društva – za dolgoletno delo na področju zdravstvene ali babiške nege – vsem novim članicam sekcije v letu 2018. V strokovnem delu srečanja pa smo z veseljem prisluhnile našemu edinemu moškemu članu sekcije, g. Jožu Lavrincu, ki kot strokovnjak že nekaj let objavlja prispevke o prehrani v glasilu Utrip. Tokratna izbrana tema strokovnega dela srečanja je bila Vloga pravilne prehrane v upočasnjevanju sarkopenije (upadanja mišičnega tkiva in njegove učinkovitosti v starejšem obdobju).
Ko govorimo o zdravi prehrani, je potrebno razmišljati o komponenti sestavi zdrave prehrane. Svojo pozornost moramo nameniti telesnim maščobam, mišičju in kostem. Saj se po 35. letu starosti pričnejo velike spremembe, ko mišičje telesa prične upadati, v korist maščevja. K temu pa svoje prispeva še pasivno življenje in nezdrava prehrana. Z redčenjem kostne mase nastajajo osteoporozne spremembe in posledično spremenjen hormonski odziv. Sarkopenija pa posledično povzroči pospešeno staranje. Ko starejši človek namensko ali zaradi bolezni shujša, izgubi težo na račun mišičnega tkiva. Težo pa kasneje pridobi nazaj v obliki maščob. Zato si pri starosti nad 50 let ne smemo več privoščiti hujšanja brez intenzivne telesne vadbe. Pojav sarkopenije nas vodi v prezgodnjo izgubo samostojnosti. S tem pa se manjša tudi kakovost našega življenja. Njen razvoj pa lahko upočasnimo z pravilno prehrano in redno intenzivno telesno dejavnostjo. Pravilna prehrana je prehrana, ki je prilagojena starosti telesa in sposobnostim njegovih organov – da se hrana vsrka in vgradi v mišice. Potreben je večji vnos beljakovin, 1 g/kg telesne teže. Gradnja mišic se prične pri 20 – 26 g beljakovin na obrok. Pri bogatejši beljakovinski prehrani pa je potrebno upoštevati sposobnost delovanja ledvic. Pomembno je, da dobimo dovolj beljakovin, da upočasnimo razvoj sarkopenije. Za zajtrk so priporočena jajčka, skuta, sir. Imeti moramo dva bogata beljakovinska oboka na dan. Živila živalskega porekla imajo vse beljakovine, ki jih potrebujemo. Pomemben je levcin, esecelna aminokislina, ki jo človeško telo ne more proizvesti. Nadomestek zanj pa je dobra albuminska skuta. V starejšem obdobju potrebujemo hrano z višjo energijsko vrednostjo, saj je vsrkanje hranil v prebavilih upočasnjeno ali pa onemogočeno. Če smo še vedno aktivni, potrebujemo 1800 do 2000 kal/dan, da naše telo dobi tisto, kar potrebuje. Pri hujšanju telo prične koristiti svojo rezervno energijo. Ko zmanjkajo ogljikovi hidrati v obliki jetrnega glikogena, pričnemo najprej izgubljati mišično maso, šele nato maščobo. Postni dnevi niso priporočljivi, ker zmanjšujejo mišično maso. Bolje se je poslužiti večje telesne aktivnosti in zaužiti več tekočin.
Za zaključek naj povem, da se je naše srečanje nadaljevalo s prijetnim druženjem ob dobri hrani in s prijaznimi stiski rok z dobrimi željami. Kot vedno je bilo čutiti veliko pozitivne energije in zadovoljstva, da sta se nam pridružili tudi ga. Alenka Bijol, predsednica društva in ga. Nina Trifoni, podpredsednica za izobraževanje ter naš edini stanovski kolega v sekciji, g. Jože Lavrinc. Za kar se vsem najlepše zahvaljujemo. Smo pa ponosni tudi na to, da se nam na prednovoletnih srečanjih vedno pridruži tudi najstarejša članica društva ga. Marija Vevar, ki pri 93-tih letih s svojo prisotnostjo še vedno izkazuje pripadnost društvu.
Jana Zupan
