Off Canvas sidebar is empty

OBISKALE SMO PETROVO BRDO, GROB ANGELE BOŠKIN IN MUZEJ ALEKSANDRINK

Po programu Društva MSBZT Gorenjske je mesec junij čas za enodnevni izletniški dan, ki ga za člane društva organizira Sekcija upokojenih članov. Program letošnjega izleta, 14.6.2016, je bil obarvan s strokovno in zgodovinsko vsebino.

Pot nas je vodila iz Škofje Loke, preko Sevške doline, do prelaza Petrovo Brdo, ki na 803 m n. v. meji Gorenjsko in Primorsko pokrajino. V veliki stavbi na pobočju, s priključkom starega in novega dela enote Doma upokojencev Podbrdo, v Petrovem Brdu, so pričeli 1993. leta sprejemati odrasle varovance s posebnimi potrebami. Tu so našli svoj dom in varno zavetje bolniki, ki zaradi motenj v duševnem zdravju nosijo vsak svojo življenjsko zgodbo. Pred tem pa je Bolnišnica Golnik tu svojim bolnikom nudila zdraviliško oskrbo.

Zaposleni so nas za dobrodošlico pogostili s sadjem, napitki in pecivom. Po uvodnem pozdravu nam je strokovni vodja, ga. Alenka Gantar, univerzitetna socialna pedagoginja, predstavila enoto, v kateri 50 zaposlenih skrbi za 98 varovancev različne starosti. Preko dneva imajo organizirane različne aktivnosti, ki potekajo v večjih ali manjših delovnih skupinah, ločenih za moške in ženske. Za svoje delo v delovni terapiji varovanci dobijo žepnino, ki jo porabijo za nakup priboljškov. S prodajo izdelkov pa dom poskuša pokriti stroške za nakup potrebnega materiala za delo.

Stavba ima 3 nadstropja, različno pobarvana, da si varovanci lažje zapomnijo, kje prebivajo. Hodniki se delijo na 2 dela, na moški in ženski del sob. Mansarda pa ima nekaj enoposteljnih sob s sanitarijami, kjer prebivajo samostojni varovanci. Čas, namenjen obisku enote v Petrovem Brdu je hitro minil. Poslovili smo se od varovancev in osebja in se jim zahvaljujemo za lep sprejem in dobro predstavitev enote.

Po nadaljevanju vožnje je bil naš naslednji postanek namenjen obisku groba Angele Boškin, v Pevmi pri Gorici. Angela Boškin je diplomirala leta 1918 in postala prva slovenska diplomirana medicinska sestra. 3. marca letos ji je naše društvo – Društvo MSBZT Gorenjske odkrilo spominsko ploščo v preddverju Gornjesavskega muzeja na Jesenicah, kjer je po vrnitvi z Dunaja dobila tudi svojo prvo službo – na podlagi dekreta z naslednjo vsebino:

Rešujoč vašo prošnjo z dne 3. januarja 1919 Vam naznanjamo, da Vas sprejmemo v službo kot oskrbno sestro s sedežem na Jesenicah. Vaš delokrog ba obsegal kraje Koroška Bela, Javornik, Sava, Jesenice. Vaša naloga bo, da obiskujete matere, ki so na porodu, jih navajate, da gledajo ob času poroda na higijenična določila in da jih poučujete o pravilni negi z dojenčki. Na Jesenicah boste imeli v bolnišnici bratovske skladnice brezplačno opremljeno stanovanje z razsvetljavo in kurjavo in brezplačno hrano. Poverjeništvo za socialno skrbstvo vam bo dajalo K 300.- (tristo kron) mesečno. Nastop službe bo v ponedeljek 3. februarja1919.

                                                                                             Narodna vlada SRS v Ljubljani,

                                                                                                      Oddelek za socialno skrb

Kot prva skrbstvena sestra – predhodnica današnje medicinske sestre v patronaži in današnjih socialnih delavcev, je bila poznana po organiziranju otroških dispanzerjev in posvetovalnic. S svojo vztrajnostjo je postavila temelje zdravstvene nege na Slovenskem.

O njenem delu je bil posnet tudi kratek dokumentarni film z naslovom Pot k ljudem.

Po upokojitvi se je preselila v rojstno Pevmo. In v njen spomin smo prižigali svečo in položili cvetje na njen grob, kjer je bila pokopana leta 1977, v 92. letu starosti.

Po kratkem postanku v Gorici, smo se odpeljali proti spodnji Vipavski dolini, znani po nasadih breskev in grozdja in se po kosilu ustavili v muzeju v Prvačini, kjer so v Hiši na placu, leta 2005 ustanovili Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink – saj naj bi jih največ izhajalo prav iz teh krajev. S pomočjo fotografij družin, oblačil, manjših osebnih predmetov, poslanih razglednic in pisem, porcelana in potovalnih lesenih skrinj smo se seznanili z življenjskimi zgodbami aleksandrink - žensk, ki so zaradi revščine odhajale v Aleksandrijo, bogato obmorsko mesto v Egiptu. Poleg vsakodnevnega dela - kot kuharice, šivilje, hišne pomočnice in dojilje, so se še izobraževale in učile tujih jezikov. Mnoge so ostale v Egiptu za vedno. Za boljšo predstavo takratnih dogodkov sta se domačinki oblekli v takratna damska oblačila (klobuček, čipkaste rokavice, čipkasto malo ogrinjalo – štolo in malo torbico). V dialektu sta se pogovarjali o dogodkih iz takratnega časa. Ko smo jih povabili, da se nam pridružita pri skupinskem fotografiranju, smo zaslišali:« Ne morm hitro hodat, ma sem bla v Alešandrii.«

Polne vtisov in zanimivih informacij celodnevnega izleta smo se zvečer vračale proti domu. Če temu dodamo še prijetno medsebojno druženje in dobro voljo, ki je na naših izletih nikoli ne manjka, je izlet dosegel svoj namen.

Hvala vsem kolegicam, ki so pomagale pri izvedbi izleta, Društvu MSBZT Gorenjske pa za finančni prispevek.

Zvezdana More, Jana Zupan

Prijava na E-novice

Ostanite v stiku z nami:

Alt Text

Kje nas najdete

Bleiweisova cesta 20, 4000 Kranj

(04) 233 12 62

info@dmsbzt-gorenjske.si

O društvu

Akti društva

Povezave

Prijava